Natisni Stran

Stran podpredsednice

Marija Toljić
podpredsednica

Težko je v nekaj besedah izraziti poslanstvo, namen in vlogo  Kulturnega doma v Pliberku, te skupne hiše vseh pliberških kulturnic in kulturnikov, umetnic in umetnikov, športnic in športnikov ter vseh drugih, ki jim je dom blizu in vanj zahajajo. Z jezikom smo ali nismo, je zapisal koroškoslovenski pisatelj in Prešernov nagrajenec Florjan Lipuš. Ta misel je v spomin in opomin zapisana na vidnem mestu naše knjižnice v kletnih prostorih Kulturnega doma. Slovenski jezik je v pliberškem kraju prisoten že nad 1100 let. Poznamo Brižinske spomenike, ki so najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najstarejši latinični zapis v kateremkoli slovanskem jeziku. Nastali so v obdobju med letoma  972 in 1039 na zgornjem Koroškem, izvirno besedilo naj bi nastalo že v 9. stoletju. Malo znano pa je, da imamo zgodnji vir za slovensko besedo iz 9. oz. 10. stoletja tudi iz Libuč pri Pliberku!  Gre za primer zagovora zoper zvine, ki so ga našli v cerkvi v Libučah.
Kristus in sv. Peter sta šla po svetu. Prišla sta do vode Jordanove. Šla sta čez vodo. Peter je padel v vodo in je zavpil: Kirsitus, pomagaj! Kost stopi k kosti, sklep k sklepu, kita stopi h kiti, žila stopi k žili, meso stopi k mesu, mozek stopi k mozku, kri stopi k krvi, voda stopi k vodi, koža stopi h koži, moč pa k moči! Pomagaj bog Oče …
Skupaj z zagovorom zoper otekline iz Gorjan pri Bledu je bil objavljen v kroniki „Slovenci skozi čas", ki je leta 1999 izšla pri založbi Mihelač v Ljubljani.
Wotok, pojde raz most na kost, raz kost na meso raz dlako na zeleno trato, raz meso na dlako. Tam pojde devet komolcov wbok v tla! Tam bode  na „tuc“ Tam bode na „tuc“.
Mi smo bili, smo in bomo! In sicer z jezikom, ki so ga nas učili naši predniki, nam preko jezika posredovali ljubezen do domačega okolja in sočloveka, nenazadnje tudi kot sredstvo za vzpon naše kulture in kulturnega delovanja. Da je ta jezik živ v domačem ljudstvu, še posebej dokazujejo številni bukvarji v naši regiji, bivši, današnji in upajmo, da tudi prihodnji. Pliberški kulturni dom "ni le hiša, je družina, so znanci in je vas", pravi eden od njih, naš kulturnik in pisatelj Herman Germ, in še več: "je utrip ljubečega srca, v megli sinjina in v tujini košček osrečujočega neba“. Tako naj bi čutili vsi! Izhajajoč iz tega osnovnega poslanstva pa nam je pomembno tudi razvijanje medkulturnega dialoga, združevanje vseh prebivalcev naše regije v kulturi ter iskanje plodnih konceptov, s katerimi bomo uspeli naš veliki Kulturni dom napolniti do zadnjega kotička. Dejavnosti in dosežkov je mnogo! Ponosni smo lahko, da imamo v našem Kulturnem domu poleg celovškega mestnega gledališča največji oder na Koroškem. Posebno zaslužna zanj je naša priljubljena režiserka in pisateljica Anita Hudl, ki je letos nepričakovano in vse prerano šla od nas. Upam, da bomo ta prostor v Anitinem pa tudi splošnem gledališkem smislu še naprej pogosto uporabljali in ga poživljali v častnem spominu nanjo. Kaj še? Seveda: Brez petja veselja ni! Zato bo naša hiša še naprej nudila dom našim pevskim in glasbenim skupinam ter ponujala pevski in glasbeni program vseh vrst z našimi pevskimi zbori in društvi „Kralj Matjaž“, „Foltej Hartman“, „Podjuna“ in drugimi ter v okviru koncertov  Glasbene šole Pliberk ali gostovanj vrhunskih skupin in umetnikov od blizu in daleč. Dobrodošli – Welcome – Benvenuti – Bien venue – Herzlich Willkommen tudi pri številnih umetniških razstavah ter na športnih prireditvah odbojkaškega kluba SK Aich/Dob, pri nogometnih tekmah in treningih Slovenskega atletskega kluba ali namiznoteniških turnirjih Humške skupnosti! Drage bralke, dragi bralci teh spletnih strani, prireditve, ki ste jih in jih boste, kakor upam, še uživali v našem domu, naj Vam poživljajo kri, ob spominu nanje naj Vam lice zažari! V tem smislu prisrčno pozdravljeni pri nas v Kulturnem domu v Pliberku!   Maria Toljić podpredsednica društva Kulturni dom Pliberk/Bleiburg

Trajna povezava na ta članek: http://www.kulturnidom.at/stran-podpredsednice/